"V zadnjem tednu pred volitvami bo jasno, da sta na voljo le dve poti"

Nekdanji premier in predsednik SDS je dal ta teden na družbenih omrežjih vedeti, da ga na soočenje z Robertom Golobom na N1, na Planet TV in na POP TV ne bo. Predlagal je, da se z Golobom raje pomerita v Cankarjevem domu, na Gospodarskem razstavišču ali v Mariboru, kamor pripeljeta vsak po dva novinarja po lastni izbiri in odgovarjata tudi na vprašanja občinstva. Na N1 so sicer tako Goloba kot Janšo čakala tudi vprašanja, ki sta se jih zanju posebej potrudila pripraviti dva nadvse uspešna mlada Slovenca iz prvega slovenskega Forbesovega izbora 30 pod 30.

Kako si razlagate zavrnitev gospoda Janše in kako odgovarjate na njegov protipredlog?

Moram reči, da me to ne preseneča. Njegova taktika skrivanja je bila jasna že v prejšnjem mandatu, a tudi takrat ni delovala. Je pa to nekaj, kar počnejo desni populisti povsod po svetu.

Najlepši tak primer je naš sosed, predsednik vlade Madžarske Viktor Orban. On je v svojih kampanjah enako kot Janez Janša odklanjal soočenje z mediji, ne z nasprotniki, z mediji. Boji se vseh medijev, ker se boji neprijetnih vprašanj. Kam je orbanizacija pripeljala Madžarsko, pa vidimo vsi.

Po vseh pokazateljih brez izjeme je Madžarska med najbolj revnimi državami v Evropi, pa ni bila vedno. In postala je država, v kateri nihče več zares ne vidi prihodnosti, če se ne bo nekaj radikalno spremenilo.

Sam se veselim prihajajočih volitev na Madžarskem ravno zato, ker vem, kako velik vpliv ima prijatelj Viktor Orban na Janeza Janšo. In njegovi svetovalci so tisti, ki Janezu Janši svetujejo tudi volilno taktiko.

Računam, da bosta marca in aprila obe državi zadihali na polno, se rešili teh avtoritarcev enkrat za vedno. In da bodo potem tudi takšne debate, kdo si upa in kam si upa, preteklost.

Torej Janševega izziva, da se soočita v Cankarjevem domu, na Gospodarskem razstavišču ne boste sprejeli?

Sem prepričan, da se bova soočila, če ne prej, v zadnjem tednu. Kolikor vem, imava soočenje potrjeno tudi na enem od podkastov, tako da bomo prej ali slej dobili ta ena na ena.

In takrat se bo tudi pokazala vsa razlika konceptov dveh Slovenij. Na eni strani Slovenija, ki gradi in pelje v prihodnost, na drugi pa Slovenija, ki zna samo premlevati preteklost in vleči ljudi nazaj.

Zaradi preživljanja prostega časa ob morju ste zdaj že drugič pod drobnogledom KPK, po Karigadorju še zaradi Ugljana. Postopki tečejo. Če boste tudi po volitvah na politični funkciji, boste bolj pazljivi pri tem, h komu in kako hodite na dopuste in podaljšane vikende, ali pa boste ravnali tako kot doslej?

Po svoje mi je zanimivo to, da si nekdo izmisli afero, kot je Ugljan, ki je izmišljena afera. Ja, bil sem na morju, pa ne samo na Ugljanu. Tam sem bil v hotelu, ki je v slovenski lasti. Ne vem, sklepam, da bi bilo mogoče za koga bolje, če bi šel v hrvaški hotel. Dobil sem uradno ponudbo in plačal račun s kartico – namenoma, zato da se vidi, da je plačan, banka pa je izdala potrdilo, da je bil ta račun s kartico poravnan.

Afere ne vidim nikjer. Tudi če poskušate narediti krog in poskušate prikazati, da gre za usluge. Ko plačujem po normalnih cenah, ki jih lahko preverite tudi na spletu, res ne razumem, kje je lahko v tem afera.

Pa boste bolj pazljivi pri teh stvareh, če boste ponovno premier, ali boste ravnali tako kot doslej?

Ne morem biti bolj pazljiv kot tako, da dobim ponudbo, vnaprej, tudi za svojo varnostno službo. Obe ponudbi poravnamo s kartico in imamo vsa dokazila za to, da je bilo to narejeno tako, kot je v normalnem življenju tudi treba.

"Ona je prišla s seznami, za katere sem rekel, da jih ne želim niti videti"

Ste pa vendarle kot politik, ki je pred zadnjimi volitvami zelo poudarjal spoštovanje neodvisnih institucij, do dela KPK javno izražali kritike, najostrejša je zagotovo, da je postopek v zadevi Bobnar farsa. Predsednica republike je za Radio Slovenija dejala, da se med vami in Janšo vidi podoben način delovanja, ko gre za odnos do medijev in neodvisnih državnih institucij. Kako odgovarjate predsednici?

Ne odgovarjam, z njo ne bom polemiziral, ker je to neprimerno. Bolj pomembno je, da nikoli nisem kritiziral institucije KPK. To je zmotno. Oglasil sem se v primeru postopka, ki teče proti meni. Mogoče kot predsednik vlade ne bi smel komentirati postopka, čeprav je to dovoljeno vsakomur.

Sem pa bil zelo vesel, ko so po dolgih letih prišle na dan ugotovitve KPK iz tega postopka, kjer se je vse zreduciralo na dve SMS-sporočili, v katerih sem svoji takratni ministrici izražal zaskrbljenost nad stanjem v policiji. To je to. Če nekdo potrebuje tri leta, da dve takšni SMS-sporočili označi za kršitev integritete, moram priznati – osebno, ne kot predsednik vlade –, da tega ne jemljem kot kršitev integritete in si tudi nisem predstavljal, da je lahko to na kakršenkoli način kršitev integritete.

Veste, koliko takšnih SMS-sporočil sem poslal v zadnjih štirih letih vsem ministrom? Zato, ker vedno, ko se pokaže, da nekje nekaj škripa, ljudje najprej od mene in od nikogar drugega pričakujejo, da bom ukrepal.

In drugič, po zakonu o delu vlade sem ravno jaz tisti, ki moram in smem ministre priganjati in jih opozarjati, da svoje delo opravljajo še bolj vestno, predvsem pa še bolj ažurno.

Kot rečeno, ta postopek še teče. Ampak tista vaša o čiščenju janšistov v policiji pa je bila gotovo precej čez rob.

Ne, ste narobe razumeli. Jaz sem takrat zelo jasno povedal, da je držalo edino to, da sva imela ta dogovor, ki se ga nisem spomnil jaz …

... da se policija očisti janšistov. To ste rekli.

S tem dogovorom je prišla pred volitvami kasnejša ministrica Tatjana Bobnar. Ona je bila tista, ki je ponudila takšen dogovor. Ona je bila tista, ki je prišla s seznami, za katere sem rekel, da jih ne želim videti, ker nikogar ne poznam in niti ne želim nikogar spoznati. In tukaj se je stvar končala.

To je bilo, poudarjam, pred volitvami, še preden je postala ministrica. To je bil način, kako si je priborila to mesto.

Potem ste se sicer popravili, da ste mislili na očiščenje policije janšizma. So v policiji po vaši oceni to dosegli?

Vam bom ponovil. Jaz razumem, da mi polagate besede v usta …

... to so vaše besede. Pa so po vaše v policiji to očiščenje dosegli?

Odkar ni več ministrice, ki je ponudila takšen dogovor, se s tem tudi več ne ukvarjam. O tem nisem govoril z nobenim drugim ministrom. Zakaj ne?

Ker se nihče od njih ni prišel borit za mesto ministra s takšno ponudbo, medtem ko je ona to ponujala in na ta račun tudi dobila to mesto.

"Če me vprašate, ali bi to naredil še enkrat, je odgovor da"

Poznate slovensko podjetje Juicy Marbles, ki razvija in izdeluje rastlinske nadomestke za meso?

Ja, poznam njihove produkte in jih tudi večkrat zaužijem.

Gre za izjemno inovativno podjetje, ustanovila sta ga mlada Slovenca, ki sta se lani uvrstila v prvi slovenski Forbesov izbor 30 pod 30, pa tudi v evropski Forbesov izbor. In kot bova videla, gospodarska politika vaše vlade skrbi tudi mlade podjetnike. Vprašanje vam zastavlja Luka Sinček, soustanovitelj Juicy Marbles. Star je 29 let, skupina je lani ustvarila okoli šest milijonov evrov prihodkov, od tega daleč največ – skoraj pet milijonov – njihovo podjetje v Sloveniji. Luka Sinček se je potrudil pripraviti tudi vprašanje za gospoda Janšo, a ga žal ni tukaj. Poglejva pa torej vprašanje, ki ga namenja vam.

Luka Sinček, Juicy Marbles, 29 let:
V zadnjih mesecih pred volitvami je vaša vlada uvedla nove obveznosti za delodajalce, kot sta zimski regres in nominalno največji dvig minimalne plače v zgodovini Slovenije – oboje tik pred uveljavitvijo.

Glede na vaše pretekle podjetniške izkušnje verjetno razumete, da podjetja tako težko planiramo poslovanje. Po poročanju GZS je kot posledica vaših ukrepov trenutno ogroženih 16 tisoč podjetij in 66 tisoč delovnih mest.

Ali glede na te številke priznavate, da je šlo za zgrešen postopek, in ali nameravate v prihodnje gospodarstvu nameniti več časa, da se lahko pripravimo na takšne spremembe?

Najprej naj povem, da sem ponosen, da smo uzakonili božičnico. Če me vprašate, ali bi to naredil še enkrat, je odgovor da. V gospodarstvu sem bil več kot 15 let, vedno smo izplačevali božičnico v maksimalnem znesku, torej bistveno višjem od tega, ki je zdaj uzakonjen.

Želim si, da ste bili božičnice deležni tudi vi in da je boste tudi v bodoče. To je način, da zaposleni tedaj, ko je to družbeno najbolj potrebno, torej v času božičnih praznikov, dobijo dodaten denar zato, da lahko s svojo družino preživijo kakovostne praznike. Temu je namenjena božičnica.

In ja, v podjetju Gen-I smo jo redno izplačevali v višini maksimalne poslovne uspešnosti.

Kaj pa to, kar vas je vprašal gospod Sinček?

Mimogrede, naslednji teden sem pri njih na obisku. In prepričan sem, da se ne bomo pogovarjali o tem, kar je bilo v vprašanju, ampak o njihovih razvojnih izzivih ter kako jim pomagati pri osvajanju tujih trgov.

Torej o tem, kako lahko država pomaga podjetjem, ki so tako prodorna in za katera sem prepričan, da njihova prihodnost ne temelji na minimalni plači. Sam verjamem v podjetja z nadpovprečno dodano vrednostjo, ne z minimalno dodano vrednostjo.

Vedno, ko pridem na katerokoli gospodarsko zbornico in odprejo vprašanje navidezne izgube delovnih mest, jih vprašam dvoje: ali se to kje pozna in ali imamo stopnjo brezposelnosti, ki dejansko upravičuje vaše besede? Odgovorijo, da nimamo.

Ko jih vprašam, ali imate izzive s kadri, pa povedo, da zelo velike. Celotno gospodarstvo, celo nekateri deli javnega sektorja, se že tri leta soočajo s pomanjkanjem kadra. Kamorkoli pridem, je vedno problem ne presežek, ampak pomanjkanje kadra.

Danes govoriti, da bo 66 tisoč ljudi izgubilo službo zaradi božičnice, je laž. Danes govoriti, da bo 66 tisoč ljudi izgubilo službe zaradi minimalne plače, je zavajanje.

Imate vi kakšne drugačne podatke?

Jaz imam uradne podatke o brezposelnosti, ki pravijo, da je v zadnjih letih nizka kot že dolgo ne. In da je zaposlenost v Sloveniji rekordna. To so uradni podatki statističnega urada, ne moji, ki jih vsakdo lahko pogleda na spletu.

Da, ves čas vašega mandata se brezposelnost vrti okoli štirih odstotkov, ampak gospodu Sinčku se je zdelo pomembno, da vas vpraša nekaj drugega. In prosim, da mu odgovorite, ali bo vlada, če boste vi spet premier, podjetnikom dala več časa, da se lahko pripravijo na velike spremembe.

Ko je bila božičnica vpeljana, ni bila vpeljana enkratno. To ni bil predvolilni bombonček. Sprejet je zakon, ki bo veljal ne samo za lansko leto, ko je marsikdo prvič v življenju dobil božičnico, ampak za vsa naslednja leta.

Torej da vsi podjetniki, v dobrih in slabših podjetjih natančno vedo, koliko bo božičnica, ki jo bodo morali izplačati decembra. Torej da, naredili smo predvidljivost.

In če se vrneva še na minimalno plačo, ki je zakonsko urejena. Kar moti mene, je formula, kako se do nje pride, saj je preveč ohlapna. Vsi smo vedeli, da se po zakonu minimalna plača usklajuje prav zdaj, v začetku februarja.

Moti pa me, da v zakonu formula ni takšna kot pri pokojninah. Z lahkoto bi lahko imeli to v zakonu in v naslednjem mandatu bomo to uredili, da bo formula za spremembo minimalne plače znana vnaprej, tako kot je pri pokojninah.

Ministru za delo boste torej vzeli pravico, da sam določi višino minimalne plače. 

Da. Ko bo formula zakonsko postavljena, bo diskrecija kateregakoli ministra manjša. Ob tem pa je treba narediti tudi povezavo med formulo za minimalne plače in vsemi ostalimi plačami.

Tisto, česar si ne želimo, je, da se zvišuje samo ena plača. Želimo, da se ta prenos, ko pride do dviga, prenese po kolektivu vsaj do neke mere tudi navzgor.

Kritik iz panoge z "največjimi dobički ever"

Da, s tem se rušijo plačna razmerja, o tem ste že govorili. Večkrat pa ste tudi že rekli, da podjetja ustvarjajo dobičke, kot jih še ni bilo. Ampak tudi to je GZS razčlenila in pravi, da se dobički zvišujejo samo v štirih panogah – v bančništvu, energetiki, zavarovalništvu in farmaciji. Povsod drugod pa se dobički od leta 2022 znižujejo. Podjetja dobičke potrebujejo, da lahko investirajo, rastejo in tako prispevajo tudi h gospodarski rasti države.

Dejstvo je, da je zaradi energetske krize marsikatera panoga v Evropi zašla v težave. Tudi carine in trgovinska vojna ZDA so imele negativen vpliv. Zavedamo se, da so nekatere panoge v slabšem položaju od teh, ki ste jih našteli in ki imajo dejansko izjemno poslovanje.

Pa vendar: kdo je eden glavnih kritikov davčne politike te vlade? Iz katerega sektorja prihaja? Mogoče iz bančnega, ki ima največje dobičke 'ever'? Toliko o iskrenosti in kredibilnosti kritizerjev. Najlažje je kritizirati, še posebej takrat, ko ti gre najboljše. Pa točno veva, o kom govorim.

Govorite o Blažu Brodnjaku, predsedniku uprave NLB.

Če je najglasnejši kritik tisti, ki ima najvišjo plačo v državi, potem mu zagotovo ne gre za vašo plačo, ampak izključno le za svojo. In ne gre mu za vaše podjetje, ampak za svoje. Tako da je vedno dobro postaviti kontekst, zato da razumete, od kod takšne kritike prihajajo.

Vam bom dal še en podatek, ki mu ne more oporekati nihče. V tržnem gospodarstvu so eden od pokazateljev dobre kondicije gospodarstva borzni indeksi, kapitalski trgi. Za ZDA govorijo, da je gospodarstvo v konjunkturi takrat, ko borzni indeksi rastejo. Verjetno se glede tega strinjava?

Nadaljujte ...

Ja, pa želim, da sodelujete tudi vi. Če boste pogledali borzne indekse v zadnjih štirih letih v Sloveniji, celo na njenem žal zaspanem kapitalskem trgu, so v tem mandatu zaradi politik te vlade, ki je očitno bolj naklonjena gospodarstvu, kot se o tem govori, borzni indeksi zacveteli.

Takšnih dobičkov na borznem trgu, takšne rasti, ni bilo že dolgo. Zagotovo ne zadnjih dvajset let. A približno veste, koliko je bil v času tega mandata dvig indeksa Ljubljanske borze?

Krat dva. Ampak tukaj gre za devet podjetij v prvi kotaciji.

Zelo pomembno, da, več kot podvojil se je. Lahko to zreducirate na devet velikih podjetij, ker je to izgovor, da se ne vidi, da je večina gospodarstva v Sloveniji – ne v celoti, večina pa vendarle – stabilna, razvojno naravnana, izvozno naravnana. In da vrednost teh podjetij raste kot še nikoli. To pomenijo borzni indeksi – ali je gospodarstvo kot povprečje, kot celota, v dobri kondiciji.

Žal se strinjam, da bodo vedno obstajala podjetja, ki so v težavah, ampak tudi to se meri. Če bi bilo podjetij, ki so v težavah, več kot ostalih, bi imeli visoko brezposelnost in ne bi imeli pomanjkanja kadra. Zame je stvar precej enostavna, če se jo želi videti.

Kako bo videti predlog postopne razvojne kapice

Na volilni konvenciji Svobode je finančni minister Klemen Boštjančič napovedal, kot je dejal, socialno kapico, ampak zaenkrat ni znano nič več kot to. Kakšna bo?

Govorimo o postopni razvojni kapici. Še bo čas, da bomo o tem govorili, že samo ime pa pove, da želimo srednji razred razbremeniti nekaterih prispevkov. Ampak počakajmo, da pridemo do tja …

Lahko pa poveste, kako ste si jo zamislili.

Lahko vam dam primer, kako to lahko deluje. Prejšnji teden je bil po dolgih usklajevanjih, menda po petnajstih letih, sprejet zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.

Zakon so pripravili podjetniki sami. Gospod Pečečnik ga je pohvalil, nato pa doživel pogrom politične desnice. Točno tistih ljudi, ki zagovarjajo znižanje davkov. Natanko ti so se spravili na Pečečnika, ko je prvič v tem mandatu pohvalil vlado, da je naredila nekaj koristnega za srednji razred.

V četrtek je SBC na svoji spletni strani objavil izračune. Iz teh izhaja, da so zaradi tega zakona danes podjetja z dobičkom v stanju "svoj srednji razred" – torej razvojnike, prodajnike, analitike, IT- jevce ... – tako dobro plačati, da je davčno breme v Sloveniji nižje od davčnega bremena v Avstriji.

Govorim za visoke plače, od 5.000 evrov neto naprej. Davčno breme je prvič po dolgem času v Sloveniji konkurenčno, bolj konkurenčno od obremenitve denimo v Avstriji.

To je bilo doseženo tako, da se na tisti del dobička, ki gre zaposlenim, obračuna enotna davčna stopnja. Pika.

Ni enakega pristopa kot pri plačah, ampak se pa za ta del nagrade obračuna enotna, tako imenovana cedularna davčna stopnja v višini 30 odstotkov.

To je način, kako se da razbremeniti srednji razred ciljno in ne populistično ter v dogovoru z gospodarstvom. Ta zakon bo deloval, ker prihaja iz gospodarstva, ne politike. In ta zakon bo pomembno razbremenil prav srednji razred. Ni zadnji. In ja, lahko bi vam zdaj rekel, da ta zakon že na nek način uveljavlja zelo selektivno, delno in postopno razvojno kapico.

Ekonomist in profesor dr. Mojmir Mrak medtem svari, da Slovenija hodi po robu pri javnih financah. Pravi: "Zame je izrazito neprevidno in škodljivo, da država, ki ima polno zaposlenost in solidno gospodarsko rast, kar je primer Slovenije v zadnjem obdobju, …"

Vidite, da smo solidni …

Naj končam. "… da država ob tem ustvarja znaten javnofinančni primanjkljaj. Takšna država preprosto živi preko svojih zmožnosti in samo vprašanje časa je, kdaj se bo morala prilagoditi in kako ostro bo to prilagajanje." To pa je vendarle kar ostra ocena priznanega ekonomista.

To oceno je treba gledati v celoti. Všeč mi je, da ste povedali tudi prvi del. Profesor Mrak ocenjuje, da smo v odlični kondiciji in da bi moral biti človek takrat, ko je v odlični kondiciji, bolj skrben. Tako ga razumem jaz, če ga vi drugače, se opravičujem.

Razumem njegove skrbi. Še več, ne samo, da jih razumemo, tudi delamo. In z veseljem zavračam tezo, da mi z vidika javnih financ preveč zapravljamo.

Dva zelo jasna podatka kažeta, da nas drugi vidijo kot varčne. Prvi podatek je gibanje dolga. V času vlade Marjana Šarca je bil na 66 odstotkih BDP. V času Janeza Janše je zelo narasel in se dvignil 80 odstotkov.

To je bilo v času koronavirusa.

Danes smo spet na 66 odstotkih, na predkovidnem nivoju. In govoriti, da smo na neki drugi meji – nismo še. Razumem skrb in opozorila domačih ekonomistov, je pa to zadolženost pod evropskim povprečjem. In to je prvi pokazatelj.

Drugi je še bolj pomemben. Vse mednarodne bonitetne agencije so Sloveniji dvigale obete za stabilno gospodarsko pozicijo. Ne samo, da so nam dvignile ocene ali pa nam dale stabilni obet z možnostjo rasti. S tem so nam tudi znižale strošek zadolževanja v tujini.

Lani je bil zaradi tega strošek manjši za pol božičnice. 60 milijonov je Slovenija privarčevala zato, ker je javnofinančno vzdržna, ker izvaja reforme, s katerimi bo zadržala stabilno javnofinančno sliko naslednjih deset ali še več let.

To je bilo nagrajeno z bonitetnimi ocenami in tako, da je zadolževanje cenejše. Najlepše pa je, da ne samo mi, ampak tudi gospodarstvo pride do denarja po nižjih obrestnih merah.

Profesor Mrak sicer v svojih napovedih redko zgreši …

In ga poslušamo, ta opozorila jemljemo resno.

"Predsednik ZDA je predsednik ZDA, Evropa pa je edina velesila vrednot "

Geopolitične razmere še nikoli po drugi svetovni vojni niso bile tako nestabilne. Tukaj pa je tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki spreminja svetovni red, je velik prijatelj izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, in je močno stresel Evropo, še zlasti z apetiti po Grenlandiji, doma pa z migranti in protestniki grobo obračunava. Glede na vse to, ali bi se kot premier sestali z ameriškim predsednikom Trumpom na uradnem srečanju?

Najlažje je reči – jaz se bom izločil, s tem človekom ne bom imel opravka. Predsednik ZDA je predsednik ZDA. Če bi bilo srečanje bilateralno, bi se seveda sestal.

Ko je pa šlo za srečanje in povabilo v Odbor za mir, ki na nek način izničuje sistem Združenih narodov, sem pa to vabilo predsednika Trumpa zavrnil.

Treba je dosledno zasledovati vedno isto pravilo, in sicer: mednarodno pravo, človekove pravice. Ko je to spoštovano, sem se pripravljen sestajati s komerkoli, ne samo s predsednikom Trumpom. Ali veste, katerega vabila bi se še bolj razveselil? Vabila na pogajanja o miru v Ukrajini.

In to je moje naslednje vprašanje. Prihodnji teden bo že štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino z nepredvidljivim koncem. Kako vidite končanje te vojne in preprečitev možnosti, da se razširi še globlje v Evropo? Rekli ste, da je skrajni čas za obnovitev evropskega dialoga s Putinom, a se s tem ne strinja nemški kancler Merz, ki pravi, da razum in humanitarni argumenti Putina ne bodo prepričali o končanju vojne.

Povedal bom, kar govorim ves čas. Vsaka vojna se konča z mirom. In če kdaj, je zdaj v Ukrajini čas za mir. Žrtve, ki smo jim priča, so žal bolj ali manj nepotrebne in v ničemer ne spreminjajo stanja ne na bojišču ne na političnem prizorišču.

Nekateri bi rekli, da smo prišli do pat pozicije, ampak ta pat pozicija res zahteva ogromne človeške žrtve. Zdaj je res čas za to, da se vsi akterji iskreno posedejo za pogajalsko mizo brez fige v žepu in začnejo resne pogovore o miru.

Podpiramo vsakogar, ki k temu prispeva – podpiramo napore ameriškega predsednika, ukrajinskega predsednika, ruskega predsednika in tudi Evropske unije v tistem delu, ko govori o nujnosti dialoga na najvišjem nivoju zato, da se ta vojna zaključi.

Evropa kljub vsem krizam in negotovosti še vedno ne zmore večje enotnosti in učinkovitosti. Ali se vam zdi, da že nastaja Evropa dveh hitrosti in ali bi po vaši oceni v EU morala obstajati tudi možnost izključitve kakšne države proti njeni volji?

Izključitev je najhujši možen ukrep. Jaz verjamem v demokracijo, ki prej ali slej v vseh državah pripelje na oblast spet prave voditelje, ki bodo prepoznali, kje je mesto njihovi državi, ne pa delali v nasprotju s tem. Tudi zato imam velike upe glede aprilskih volitev na Madžarskem.

Upam si trditi, da ravno voditelji, ki rušijo Evropo od znotraj, s tem v resnici najbolj škodijo svoji državi.

Tudi če bi kdo v Sloveniji govoril, da je treba EU zapustiti ali zablokirati, ne verjamem, da tak človek govori v interesu Slovenije. Sem res prepričan Evropejec, ne le z vidika vrednot, ki jih živimo, ampak tudi blaginje. Kljub pomanjkljivostim je Evropa danes edina velesila vrednot.

Bil sem zelo razočaran in celo jezen, ko Evropa ni zmogla obsoditi genocida v Gazi. A ne glede na ta primer, kjer gre za sramoto Evrope, je Evropa v svetu prepoznana kot velesila vrednot. Za razliko od vseh ostalih velesil, kjer vrednote, kot so spoštovanje in človekove pravice, žal nimajo nobene teže.

"Si res ne predstavljam, da bi trideset let vedril v politiki in čakal na drugo, tretjo ali celo četrto priložnost"

Doma bodo 23. marca, dan po volitvah, pospešeno zvonili telefoni. Janez Janša pravi, da šibke vlade ne bo sestavljal. Kaj pa vi? Bi sestavili vlado s šibko večino, ali pa celo manjšinsko vlado, če močna koalicija ne bo možna?

Mi ne skrivamo, da gremo na te volitve z enim samim ciljem, in to je nadaljevanje mandata. Nadaljevanje mandata pomeni stabilnost za vse državljanke in državljane. In tudi predvidljivost, o kateri ste prej govorili.

Sicer verjamem, da bi se vse, kar je bilo narejeno, poskušalo zrušiti in postavljati na novo, ampak to je natanko tisto, kar slišim iz gospodarstva, da si ne želijo. Pa ne samo iz gospodarstva, od vseh ljudi.

Povedal sem, da razen sodelovanja s SDS in Janezom Janšo ne izključujemo nikogar. Če bom imel možnost biti mandatar, bom torej na pogovore povabil čisto vse stranke, ki bodo v parlamentu.

To napovedujem že zdaj, kajti naš namen ni graditi kulta osebnosti. Nasprotno. Naš namen je delati za ljudi. In vem, da lahko za ljudi največ naredimo takrat, ko bomo na podlagi skupnih vrednot v to vključili čim večje število poslank in poslancev.

Ampak ali bi bili pripravljeni vladati celo z manjšinsko vlado ali pa bi se v tem primeru zavzeli za takojšnje predčasne volitve?

Kdorkoli še pred volitvami govori o predčasnih volitvah ... nič ne bo drugače na predčasnih volitvah. Ne, stabilnost ni to, da hodimo na volitve, dokler nam rezultati ne ustrezajo. Kje pa.

Ponavljam, če bom dobil možnost ponovno postati mandatar in nadaljevati delo te koalicije in te vlade, bom k sodelovanju povabil prav vse parlamentarne stranke, potem pa je na njih, da se odločijo, ali takšno sodelovanje sprejmejo, pod kakšnimi pogoji, ali pa ga ne sprejmejo.

Rekli ste že, da boste v primeru poraza zagotovo ponudili odstop. Niste pa povedali, kaj boste razumeli kot poraz.

Vse, kar ne bi bilo nadaljevanje mandata te vlade, bom zagotovo sprejel kot poraz. Ne more biti drugače. V vseh demokracijah je to logično.

Si res ne predstavljam, da bi trideset let vedril v politiki in čakal na drugo, tretjo ali celo četrto priložnost, ljudem pa obljubljal, da bom v četrto bistveno drugačen, kot sem bil prvič, drugič in tretjič. In da bom za njih naredil več, pred tem pa sem jih že trikrat razočaral.

"V tem mandatu smo imeli pred očmi ljudi, v naslednjem pa razvoj"

Torej, če ne sestavite vlade, stranki ponudite odstop? Ali nepreklicno odstopite in odidete iz politike?

Ko sem bil mlad, sem bil aktiven športnik. Prva stvar, ki te jo naučijo v športu, je, da če hočeš doseči nek rezultat, potem se nanj fokusiraj.

Vi me sprašujete, ali se fokusiram na poraze. Kdor se v športu fokusira na poraze, ni športnik.

Tako da ... fokusiran sem na cilj, ki sem ga jasno skomuniciral – in to je nadaljevanje mandata. Tu se moj fokus zaključi. In to je edina stvar, s katero se bom ukvarjal do 22. marca. Z vsem ostalim se bomo ukvarjali kasneje.

Tudi danes ste ponovili, da kot možnega partnerja vnaprej izključujete SDS in Janeza Janšo, za vse ostale pa pravite, da se lahko z njimi pogovarjate o sodelovanju. Zato nam naštejte vrednote, ki jih delite z Resni.co.

Vse bomo povabili. Kar šteje, so stvari, ki jih zapišeš v koalicijsko pogodbo. Takrat se soočiš ne samo po vrednotah, ampak tudi po tem, kaj si pripravljen skupaj narediti.

Vsaka stranka, tudi če je danes ni v vladi, ki bo želela nadaljevati s ključnimi politikami te vlade in jih ne bo rušila, bo dobrodošla. Ne morem biti bolj jasen.

Vsaka stranka, ki se bo zavzela, da je treba v zdravstvu zelo jasno ločiti zasebno od javnega, da je treba krepiti javno, ker samo tako bomo imeli močno zdravstvo in zdravo prebivalstvo, bo dobrodošla. Ampak ni to edini pogoj.

Saj ljudje vedo, kaj smo naredili in kaj želimo zaključiti. V tem mandatu smo zagotovili sredstva, zakonski okvir in začeli gradnjo na tisoče stanovanj za mlade družine. Vsaka stranka, ki se bo zavezala, da bomo ta projekt desettisočih stanovanj izpeljali, je dobrodošla v vladi.

Če bi pa kdo poskušal vstopiti v vlado in ta denar za stanovanja preusmeriti v obrambo, če pomislim denimo na Logarja, ne, v takšnem primeru pa stranka pač ne more biti v takšni koaliciji.

Mi nismo neznanka. Vlada ima zelo jasen program, ki je nastal pred štirimi leti, za katerega smo povedali, da bomo zanj potrebovali dva mandata. V naslednjem mandatu ne bomo delali revolucije, zaključevali bomo.

Je pa še ena stvar, ki jo rad poudarim. Če smo v prvem mandatu imeli res pred očmi najprej ljudi, najprej najranljivejše, upokojence in tiste z nižjimi plačami, želimo v naslednjem mandatu dati priložnost predvsem razvoju – tehnološkemu in gospodarskemu, pa tudi razvoju vseh potrebnih znanj, zato da bomo lahko kot družba še naprej svetovno uspešni in konkurenčni.

"Navidezna tretja pot, ki jo ponujajo sateliti, tudi sateliti SDS"

Omenili ste Anžeta Logarja. Napoveduje, da bo naslednjo vlado sestavljal on. Če vas na volitvah ne bo premagal, ali bi vi njemu ali komurkoli drugemu prepustili mesto mandatarja in če, v kakšnih okoliščinah?

Mislim, da se bo v zadnjem tednu pred volitvami zelo jasno izkristaliziralo, da se bodo ljudje odločali med dvema potema. Pot, ki jo ponujam tudi sam kot mandatar – pot nadaljevanja, gradnje, demokracije, tudi pravne države.

Na drugi strani se bo kot mandatar ponujal Janez Janša s svojimi vrednotami. Na neki način s ponavljanjem tega, kar smo že videli, z nespoštovanjem praktično vsega in z obljubo, da bo vse podrl in zgradil na novo.

To sta dva koncepta Slovenije, med katerima se bodo odločali ljudje.

Prepričan sem, da se nihče v zadnjem tednu ne bo odločal na podlagi tega, da bo verjel, da obstaja neka navidezna tretja pot, ki jo obljubljajo sateliti kogarkoli, v tem primeru tudi ne sateliti SDS.

Ob izvolitvi za predsednika vlade v državnem zboru pred štirimi leti ste med tri svoje prioritete za ta mandat uvrstili tudi družbo znanja. Obljubili ste, da boste vlagali v ljudi in znanje, ker da je to edini način, da pridemo do nove ustvarjene vrednosti. Vprašanje o tem vam in gospodu Janši, ki ga žal ni, zastavlja prodorna znanstvenica iz prvega slovenskega Forbesovega izbora 30 pod 30. Mlada raziskovalka z biotehniške fakultete, ki je nedavno ovrgla več kot desetletje uveljavljeno znanstveno razlago interakcije med fagom in bakterijo. Poglejva vprašanje 29-letne Maje Popović.

Maja Popović, doktorska študentka, biotehniška fakulteta, 29 let:

Slovenija trenutno težko zadržuje vrhunske znanstvenike, ki zaradi slabših pogojev, skromnejšega financiranja in tudi nižjega družbenega statusa znanosti odhajajo v tujino.

Državi, kot sta Avstrija in Nemčija, sta leta 2024 za raziskovalno-razvojne dejavnosti namenili več kot 3 odstotke BDP, medtem ko je Slovenija namenila samo okoli 2 odstotka.

Moje vprašanje za oba je posledično: koliko boste v naslednjem mandatu povečali vlaganje državnih sredstev in kakšne konkretne ukrepe boste uvedli, da boste povečali tudi zasebne naložbe – da ne bomo več država, ki izobražuje vrhunske kadre za tuje raziskovalne ustanove?

Meni je žal, da ni sogovornika tu, bom pa sam povedal. Ko smo mi prevzeli vlado, je bilo v proračunu za leto 2022 približno 400 milijonov namenjenih za znanost, raziskave in inovacije. Lani že več kot 800 milijonov in ta trend se nadaljuje. Med mandatom smo torej sredstva za znanost podvojili.

Drugič: lani smo sprejeli zakonodajo, s katero fiksiramo delež proračuna za znanost, ki se skozi leta viša. Prvi smo sprejeli zakon, ki dviguje državna sredstva na 1,25 odstotka BDP, celota pa znaša tri odstotke.

Sprejeli smo tudi zakon o visokem šolstvu, ki prav tako fiksira sredstva v proračunu, saj se pomembne raziskovalne dejavnosti odvijajo tudi na univerzah. Sistemski ukrepi so torej izpeljani.

In tretja stvar, na katero sem najbolj ponosen. V tem mandatu so nas prepoznale največje švicarske multinacionalke.

Govorim o področju farmacije kot v Evropi najbolj primerno področje za izvedbo najzahtevnejših investicij v najzahtevnejše tehnologije. Ne govorim samo o Sandozu, čeprav je bil najbolj viden in ima v teku več kot milijardo evrov investicij za več sto visokokvalificiranih in visoko plačanih delovnih mest.

Zakaj to počnejo ravno v Sloveniji? Njihov odgovor je, ker ima Slovenija tako dober znanstveno-raziskovalno-izobraževalni ekosistem, da vedo, da so njihove investicije tukaj varne, ker bodo imeli vedno dostop do ustreznih kadrov.

Ne samo, da jih imajo danes, ravno s tem namenom podpore tem investicijam se odpira tudi nova srednja šola, ki bo dala kadre za ta delovna mesta, v Mariboru se bo gradila nova fakulteta, ki bo dala kadre. Torej sistematično in skupaj z industrijo vzpostavljamo tudi izobraževalno-raziskovalni sistem, zato so tudi vlaganja tako povečana. To mora iti z roko v roki.

Vem, kako jezni so bili Nemci, pa ne bom povedal, kdo, ko so ugotovili, da so bitko točno za te obrate izgubili proti Sloveniji. In vem, koliko so se v Nemčiji za to trudili.

Slovenci smo takšni – tudi sam sem bil, preden sem šel v politiko –, da radi poiščemo kaj slabega. S tem ni nič narobe, če iščemo napake, jih odpravimo in rastemo. Ampak včasih je treba videti tudi kaj dobrega. Zakaj? Zato, da ne vidimo samo tistega, kar je slabo.

Ampak Maja Popović je jasno rekla, da stanje pri nas še vedno dojema tako, da izobražujemo vrhunske kadre za tuje izobraževalne ustanove. Znanstveniki pričakujejo še več konkretnih ukrepov.

Razumem pričakovanja. Ampak če bi o dejstvih, ki so že tukaj, javnost bolje informirali, bi tudi ljudje, kot je raziskovalka, svojo prihodnost v Sloveniji verjetno videli v lepši luči.

Se vi zavedate, kako povezani sta postali Švica in Slovenija v zadnjem času? Ne samo, da je Švica naš največji zunanjetrgovinski partner, Slovenija je tretji največji zunanjetrgovinski partner velike Švice. Gospodarsko velike, seveda.

Vsakič, ko se srečujemo, jih skrbi, ali smo zanesljivi. In vsakič, ko se pogovorimo, so zadovoljni, ker vidijo, da ima to sodelovanje zdrav temelj.

Ob koncu tega pogovora nam še povejte, kdo so ljudje v Sloveniji, ki so vaši najpomembnejši svetovalci?

Nimam enega, to bi bilo neodgovorno. Vedno se posvetujem z množico ljudi. V Svobodi imamo celo pravilo, da če obstaja katerikoli izziv – svetovni ali domači –, boste zagotovo našli vsaj tri struje treh različnih pogledov, kar pomeni, da v Svobodi nimamo enotnega pogleda na praktično nobeno stvar.

Vsakič obstajajo različni pogledi, potem se skupaj usedemo, se soočimo, na koncu prevlada en pogled, včasih pa kakšen drugi.

To se lahko vidi tudi iz izjav ministrov. Nekateri so bolj desnosredinsko usmerjeni, nekateri bolj levosredinsko. In mislim, da je ravno to največja umetnost sredine, da je treba sproti balansirati poglede, ki so eni malo bolj socialni, drugi pa malo bolj tržni. In zaenkrat nam kar dobro uspeva. Če bi imel enega svetovalca, verjemite mi, da to ne bi bilo možno.

Ampak mnenja katerih ljudi izven stranke, kabineta in vlade najbolj cenite in upoštevate, ko gre za vprašanja, povezana z opravljanjem premierske funkcije?

Dobivam se z ljudmi starejše in mlajše generacije. Nikogar ne bi želel izpostavljati, ker nisem tako dogovorjen. Dobivam pa se z zelo različnimi ljudmi in prav je tako, ker moram res soočiti pogled nekoga, ki je star 85 let, z nekom, ki je star 20. Te poglede je treba potem sestaviti v smiselno celoto.

Takoj ko se omejim na enega svetovalca, še zlasti pa za vsa področja, stvar ne deluje. In takoj ko ubijem ta kreativni, tudi kritični dialog znotraj stranke oziroma okolja, v katerem se gibljem, se bo isto sekundo ustavil tudi razvoj.

Konkretnejši – z imeni – pa očitno ne boste. Gospod Golob, hvala za pogovor.

Hvala tudi vam.